Velik film

30.12.2008

(Epic Movie, 2007. Igrajo: Kal Penn, Adam Campbell, Jennifer Coolidge, Jayma Mays, Faune A. Chambers, Crispin Glover. Režija: Jason Friedberg, Aaron Seltzer. Žanr: Parodija/Komedija.)

Prebavljiva parodija.

Še en v nizu filmov. Scary Movie-ji (Filmi, da te kap), Date Movie (Film za zmenke), Disaster Movie in tudi Meet the Spartans. A pozor. Tokrat je Epic Movie. Film, ki pod svoje okrilje parodiranja vzame vse najpopularnejše hollywoodske blockbusterje. Od Piratov s Karibov do Narnije (pardon, Gnarnije). Od Da Vincijeve šifre do Čarlija in tovarne čokolade. Od Harryja Potterja do Punk’d. Od Supermena do Kač na letalu. Od Klika-za popolno življenje, do Jamesa Bonda. A to je šele začetek. In, težava je v tem, da film parodira celo parodije. Da, tako je. Parodira celo samega sebe. In vse ostale. Ima kar nekaj zvezdnikov (Jennifer Cooldige, Jayma Mays, Crispin Glover) in žeznano režisersko zasedbo Friedberga in Seltzerja. Nekatere šale so smešne, nekatere preotročje, nekatere neslane. Jayma Mays svoje delo opravi odlično, prav tako Jennifer Coolidge in Faune A. Chambers. A vsi drugi so videti, kot da igrajo v kakšnem First Movie Ever. Kakor da so igro odkrili šele leta 2007 in so vsi tako neizkušeni in slabi. Ampak to za parodije, ki zadnje čase letijo kot po tekočem traku, ni prav nič čudnega. Nasprotno. Brez slabih igralcev ne bi bile več parodije, ampak celo slabše komedije. Slabši od Scary Movieja. In stokrat boljši od Date Movieja.

Ocena: 2/5

  • Share/Bookmark

Mumija: Grobnica zmajskega cesarja

30.12.2008

(The Mummy: Tomb of the Dragon Emperor, 2008. Igrajo: Brendan Fraser, Jet Li, Maria Bello, John Hannah, Michelle Yeoh, Luke Ford, Isabella Leong. Režija: Rob Cohen. Žanr: Pustolovska komedija.)

Posebni učinki so končno dobili svoj film!

Brendan Fraser je star. Ja, tudi v filmih. Zato s svojo ženo, ki jo tokrat igra Maria Bello, preživlja mirne čase, brez akcije, starodavnih zakladov in še posebej brez morilskih in pobesnelih mumij. A seveda, ker je mumija v naslovu in ker filma brez mumije pač ne bi bilo, so mumije spet tu. In seveda se par spet vrne v raziskovanje le-teh. Po naključju. Na Kitajsko naj bi namreč le odpeljala neko zelo dragoceno kroglo. A pozor. Imata tudi sina. Ki je šel po istih stopinjah kot starša. In ko se na Kitajskem spet srečajo se pustolovščina lahko začne. In pozor. Tokrat je to pustolovščina z mumijami starodavnih kitajskih dinastij. In kdo drug bi jih lahko igral, kot hollywoodski znanec Jet Li? Brendan Fraser je zopet šarmanten, duhovit, a že malce preutrujen za vlogo. Maria Bello poživi film, saj se znajde v akcijskih vlogah. Od Michelle Yeoh drugega kot perfektnost sploh nismo pričakovali. Luke Ford pa je v sagi še zelenec, a uspe prepričati. A kaj ko film ni ustvarjen za globlji pomen. Okej, večina filmov ni. A ta ni narejen niti za zabavo! Serijal v svojem tretjem delu izgubi večino verodostojnosti. Zakaj? Trojka je imela soliden proračun. In s solidnim proračunom so vnesli tudi solidne specialne efekte. In zakaj ne bi noter stisnili čisto vsega, kar naš računalnik zmore? Zakaj pa ne. In to tudi naredijo. Kajti pred nami letijo krogle vseh elementov, snežni jetiji, zmaji, grozljive harrypotterjevske pošasti in drugo. Ničemur več ne verjamemo. Okej, tudi oživela mumija je 0% verjetna, pa vseeno. Ves čas nas namreč spremlja ta občutek. Da so noter nametali stvari, ki v film sicer ne pašejo. Snežni jetiji? Namesto RV-ju, bi lahko tretji mumiji dali prevod: Mumija, ne ga srat! Zaradi neizvirnosti, prežvečenosti in efektne prenabitosti. A končno smo pač doživeli premiero filma CGI Animation: The Movie in mu zaradi traparij ne zamerimo preveč.

Ocena: 3/5

  • Share/Bookmark

Kronike Spiderwick

30.12.2008

(The Spiderwick Chronicles, 2008. Igrajo: Freddie Highmore, Mary-Louise Parker, Nick Nolte, Sarah Bolger, Andrew McCharty, Joan Plowright, Seth Rogen. Režija: Mark Waters. Žanr: Fantazijski pustolovski družinski film).

Pravljica za otroke od 8. do 80. leta starosti.

Kako ste se počutili, ko ste prvič prebrali kakšno legendarno pravljico? Recimo Sneguljčico in sedem palčkov. Ali Rdečo kapico. Ali Janka in Metko. Prelepo. In ko jih odpremo, nas še danes kar zaboli, od silnih čustev in spominov, ki nas še vedno prevevajo ob takšnih mojstrovinah. Prav takšna je novodobna pravljica s Highmorom, ki je pred nami. Čudovita atmosfera, čudoviti igralci, čudoviti posebni učinki, čudovite iztočnice in čudovita akcija. Tako lepo, da nas zaboli, kakor, da vsebino filma poznamo že od prej. Pa jo ne. Gledamo jo prvič, svežo in napeto. In pozor. Čeprav se zdi podobno, to ni Narnija. To ni niti Epic Movie (ha-ha). To je samosvoja zgodba, vpeta v današnjih časih. Oh, ja, vsebina. Družina baron (dvojčka Jure in Simon, hčerka Marinka in mama) se preseli v staro, zapuščeno hišo, ki je bila prej last Arturja Pajkovskega in kasneje tudi njegove hčerke, Lucije. Tam Jure najde zapuščeno kuhinjsko dvigalo, ki ga odpelje naravnost v skrivno sobo njegovega praprastrica Arturja. Tam odkrije nenavadno knjigo, Vodnik po fantastičnem svetu Arturja Pajkovskega, ki pa celotno družino pahne v smrtonosno nevarnost. Freddie Highmore je kot vedno očarljiv (Čarli in tovarna čokolade, Pet otrok in željozaver, Artur in Minimojčki), prav tako kot vsi ostali živi in računalniški protagonisti. Prav ti prevzamejo nadzor in imajo hkrati čustva in izžarevajo neko posebno energijo, da se nam zdijo enakovredni živim osebkom. Ne smemo namreč pozabiti, da gre za gromozanski projekt, z velikim proračunim in posledično odličnim specialnim efektom, ki nam pričarajo čudovit svet, ki si ga sploh ne moremo zamisliti. Vile, krotomavhi, stvori, troli, grifoni, čarostvori in drugi prebivalci Vilinije imajo vsak svojo osebnost in pomembno vlogo v filmu in niso tu le za oči. Tudi zgodba ni kar na prvo žogo. Prilagodi se starejši in mlajši publiki. Na trenutke je grozljiv, spet drugič družinsko očarljiv. Poleg tega so netipični družinski spori zaigrani tako čustveno in vživeto, da mislimo, da gre vse zares. Pa ne gre. To je vseeno hollywoodski film, ki se takoj spremeni v staro, a legendarno pravljico.

Ocena: 5/5

  • Share/Bookmark

Maturantski ples

30.12.2008

(Prom Night, 2008. Igrajo: Brittany Snow, Scott Porter, Jessica Stroup, Dana Davis, Collins Pennie, Kelly Blatz, James Ransone, Brianne Davis, Kellan Lutz. Režija: Nelson McCormick. Žanr: Grozljivka).

Trapasta grozljivka, ki ne bi prestrašila niti dojenčka.

Maturantski ples naj bi bil najpomembnejši oz. najbolj pričakovan dogodek vsakega dijaka. Zopet je tu nekakšna prelomnica, prehod, kot je to tudi osnovnošolska ‘wannabe maturanc’ valeta. A najstnici Donni se tisto noč obrne svet na glavo … Klišejska zgodba. Klišejske vloge. Klišejski režiserski prijemi. Kliše, kliše, kliše. Prav nič v tem filmu ni takega, da bi rekli, da tega nekje že niste videli. Protagonisti cepajo eden za drugim, čisto klišejsko. In seveda, glavni morilec, srednješolski učitelj, ki je obseden z našo prelepo Donno, Brittany Snow, mesari z nožkom. Prav nič izvirnega. In seveda so rezi prek vratu in skoki iz temnih omar neobhodni. Skozi celoten film čakamo na nekaj več, na tisti finale, final spin-off. A tega sploh ni. In ta horror nas dobro nategne. Nikjer ni zaključka. Nikjer ni nečesa, kar zajame celoten film, ali pa nas pusti v dvomih. Večina tistih, ki pričakujemo, da bodo podlegli mesarskemu orožju psihopata, res umre, med temi preživi celo eden, za katerega še v sanjah nisem mislil, da bo. Sicer pa od rimejka ne moremo pričakovati nič drugega. In to slabega rimejka. Rimejka originala iz leta 1980, ki prav tako ni bil preveč uspešen, a je v njem igrala takratna kraljica kričanja, Jamie Lee Curtis. Mislim, da ji je letošnji rimejk v veliko sramoto. V tako, da se hoče kar pogrezniti v tla. Kljub temu, da ima na zalogi še Halloween. Glede vlog. Brittany Snow (Hairspray, John Tucker Must Die) opravi vlogo odlično, kot vedno, a to prav nič ne pomaga luknjastemu scenariju in prežvečeni zgodbi. Tudi igram vseh ostalih igralcev ne gre očitati, saj so visoko nad srednješolsko ravnijo. In čeprav nam film ponudi tudi kar nekaj šokantnih in nohte-grizočih prizorov (ko Donna skrita pod posteljo gleda, kako ji psihopat ubije mamo), je to vseeno muvi, ki bo zadovoljil le začetnike tega žanra.

Ocena: 2/5

  • Share/Bookmark

Božič na kvadrat

29.12.2008

(Four Christmases, 2008. Igrajo: Reese Witherspoon, Vince Vaughn, Robert Duvall, Sissy Spacek, Jon Voight. Režija: Seth Gordon. Žanr: Romantična komedija).

Netipični božični film, ki vam bo takoj prirasel k srcu.

Dva Hollywoodska velikana (drugi dobesedno), Reese in Vince, igrata že 3 leta srečno zaljubljen par, ki pa ima eno veliko težavo. Starši obeh partnerjev so ločeni, in tako morata za vsak Božič opraviti kar štiri obiske. To se jima zdi zares nadležno, zato si zmislita zgodbo o dobrodelnem potovanju v Burmo. Seveda je to le krinka. Privoščila si bosta potovanje na Fidži, kjer bosta pozabila na vse … NOT. Vsi leti so odpovedani in televizijski prispevek o tem nenavadnem dogodku (San Francisco je namreč ovit v meglo), vidi prav vsa družina. In obisk je seveda nepreložljiv. Še en Sam doma bi rekli. Kajti par ruši in uniči prav vsako hišo, ki jo obiščeta. A to naredita zabavno. Smešno. In neponovljivo. Kemija med igralcema je realistična, kljub razliki v velikosti (kar se jasno vidi že na filmskem posterju). Družinski člani so seveda prav tako hollywoodski stari znanci, ki nas ne pustijo na cedilu. Med njimi recimo očarljivi oče Angeline Jolie, Jon Voight in nekdanja Carrie, Sissy Spacek. Skupaj sestavijo edinstven Xmas movie, ki bo moral priti na naše police za DVDje. Vse vloge so odigrane odlično, humor je naravnost prefinjen in lepo izbran, pa tudi zgodba je izvirna in ob njej pozabimo na čisto vse klišeje, ki jih mimogrede zgrabi in uporabi. Film, ki si ga morate ogledati. In film, kjer se nama bosta velikan in palčica skupaj prvič zdela simpatična! :)

Ocena: 5/5

  • Share/Bookmark

Divjakinja

29.12.2008

(Wild Child, 2008. Igrajo: Emma Roberts, Lexi Ainsworth, Shelby Young, Johnny Pacar, Aidan Quinn, Natasha Richardson. Režija: Nick Moore. Žanr: Najstniška komedija).

It’s Mean Girls in 2008, Biatch!

Saj vam je še ostala v spominu fantastična komedija z Lohanovo in McAdamsovo v glavnih vlogah? Verjetno. Kajti Mean Girls je bil res super. Končno film za najstnice, ki je vedel, kaj hoče in ki je bil tako huronsko smešen kot tudi čustven. In letošnji Wild Child, z nečakinjo Julie Roberts, ni prav nič drugačen. Premisa je ista. Glavna na šoli (ki se tokrat dobesedno imenuje Glavna) in novoprišleki, ki potem postanejo še bolj popularni kot sama Glavna. Divjakinja začne dobro. Super dobro. Tako dobro, da mlado Emmo vzljubimo takoj. Da nam takoj priraste k srcu. Še posebej, ko po skoku s pečine, priplava iz morja in zakriči: “Welcome to Malibu, biatch!”. A tam nekje zanimivost in zagnanost filma že začne padati. In naj vas opomnim, da je to že pri drugi minuti filma. Okej, potvanje v Anglijo, spoznavanje Glavne in učiteljev, je pač mašilo in le tisto, kar bi nas zavedlo, da nam v oči takoj ne bi padle Mean Girls. A tem je žal uspelo tudi brez dolgovezenja. Ampak pozor. Emma, pardon, Poppy, ostane čez cel film srčkana in zelo vpeljana v trenutno trendy modo. Seveda ve, kaj pomenijo FYI (For Your Information), BTW (By The Way) in ostale popularne končnice. In ravno zaradi tega ostane tako prikupna in se je kar ne moremo naveličati. A žal se prekleto naveličamo nadležne Georgie King, ki igra an Evil Biatch Harriet. Ker je njena igra porazna, predvidljiva in prekleto prozorna. In seveda ob igri Robertsove kar zbledi. Tudi ona bi bila prebavljiva, če bi film imel res nek film, ali globlji pomen. Pa ga žal nima. Kar hitro nam postane jasno, da gledamo pač le Vodič v jezik in obnašanje sodobnih najstnikov, ne pa čutno komedijo, ki bi se prav lahko razvila iz vsega skupaj. Celo zveza med Freddiejem, sinom ravnateljice prestižne šole Abbey Mount, v katero oče pošlje našo Poppy zaradi neprimernega obnašanja, in samo protagonistko, Poppy, je prisiljena in popolnoma nečustvena, saj je režiser ni dobro razvil. Če pomislimo na to, da je film vseeno eden tistih, ob katerem pustiš možgane na pašo, pa je prijetno razvedrilo in priporočilo, da si bomo naslednje Emmine filmske podvige zagotovo ogledali!

Ocena: 4/5

  • Share/Bookmark

Tujci

27.12.2008

(The Strangers, 2008. Igrajo: Liv Tyler, Scott Speedman. Režija: Bryan Bertino. Žanr: Grozljivka).

Tagline: Lock the door. Pretend you’re safe. (Zakleni vrata. Domišljaj si, da si varen.)

Grozljiv ringlšpil, ki se odvrti v eni noči in na enem kraju.

Že na začetku je nujno povedati, da je pred nami dober izdelek. Odličen izdelek. V katerem glavno vlogo vodi kar naša vila iz Gospodarja prstanov, Liv Tyler. Vsaka sekunda filma nas pahne še globlje k živčnemu zlomu. In to je končno izdelek leta 2008, ki je vreden žanra grozljivke. Ki nas prestraši. Nas razoroži. In hkrati pusti s tisoč neodgovorjenimi vprašanji. A ravno tu se skriva celoten čar tega filma. Namreč to, da te nekdo napade in se nad tabo izživlja le zato, ker je pač naletel na tvojo hišo (in si v njej bil ti!) je psihopatsko dejanje. In take ideje se ne bi branil niti Hannibal Lecter, kaj šele Buffalo Bill! Ampak, lepo počasi. Scott Speedman, ki igra Jamesa Hoyta, zaprosi svojo ljubico Liv Tyler, torej Kristen McKay, za roko, a ga ta zavrne. Saj poznate ameriške filme. Pač na to ni pripravljena in ostali blabla, ki spada zraven. A parček se vseeno odpelje v Hoytovo rojstno kočico, kjer naj bi preživela srečen preostanek večera. A tako pač ni bilo, zaradi Kristenine zavrnitve. Atmosfera na začetku je tako težka in gosta, da bi jo lahko rezali z nožem, če bi lahko. Liv je ves čas objokana, Scott pa s temačnim in mrkim obrazom. In ravno, ko bi se Kristen skoraj odkupila Jamesu, nekdo potrka na vrata. Ko jih odpreta, tam stoji neka deklica, ki išče neko Tamaro. Seveda ji par pojasni, da je to napačna hiša, a se psiho-dekle kar naprej vrača. Ob tem, ko je James šel po cigarete in je pustil Kristen samo, sem se začel tresti. Ob prizoru, ko je neka roka zagrabila Jamesa za vrat, sem začel drhteti. Živci pa so mi dokončno popustili, ko so se začeli prikazovati neki čudni friki z vrečami na glavi … Ki našima protagnostioma odvzameta vsako najmanjšo možnost upanja na rešitev. In čeprav poznamo razplet že na sredini filma, kar ne moremo odlepiti oči od njega. Sicer so režiserski prijemi dokaj klišejski, a jih zakrije odlična igra obeh glavnih vlog in vesčasno psihopatsko vzdušje. In tudi na koncu, ko si morilci snamejo svoje preproste, a zelo izvirne maske, jim nikoli ne prikaže obraza in s tem film še pridobi na skrivnostnosti in grozljivosti. Ponavljam. Končno grozljivka, ki me je prestrašila. S svojim koncem, vzdušjem in igro. In končno grozljivka, ki ne rabi napisa Unrated, da bi nam povzročila kurjo polt …

Ocena: 4/5

  • Share/Bookmark