Zvončica

13.08.2009

(Tinker Bell, 2008. Glasovi: Mae Whitman, Kristin Chenoweth, Raven-Symoné, Lucy Liu, America Ferrera, Jane Horrocks. Režija: Bradley Raymond. Žanr: Animirani družinski film.)

Prečudovita Disneyjeva animacija, katere glavna hiba je le zgodba

Disney, ogromno produkcijsko podjetje kot samo, je dandanes v svetu filma pravi gigant. Risane ter igrane mladinske filme proizvaja kot po tekočem traku in večina je legendarnih, ali pa vsaj ekstra-uspešnih. In pri Zvončici ni prav nič drugače. Animacija je, kakor omenjeno, izjemna, nadnaravna in pravljično topla. Prav taka je tudi zgodba, ki je le podaljšek zgodbe o Petru Panu, dečku, ki ni želel odrasti. In tu je glavna napaka filma – medtem, ko bo najmlajše ter malo starejše zgodba navdušila in morda postala ena izmed Disneyjevih najlepših risank, pa bodo že generacijo starejši opazili preveč preprosto zgodbo, ki pravzaprav skozi celih 70 minut ne pove ničesar. Tista uvodna sekvenca, ki prikaže rojstvo Zvončice, je pravzaprav dovolj in ne bi potrebovali niti minute več. Zato se zdi sama zgodba precej prisiljena in je namenjena le temu, da prikaže pravljični teren vil, način njihovega življenja ter njihovo razslojenost, kar pa je pravzaprav metafora za preveliko in nepravično razlikovanje v svetu človeka. Pravzaprav lahko celoten film vzamemo kot preneseni pomen tega, da je lahko vsak uspešen tak, kot je in ne le tak, kot ga drugi želijo videti. In zopet smo pri klasičnih in tipičnih naukih gospoda Walta Disneyja, ki so prisotni pri slehernem animiranem filmu omenjene hiše, ki so za njih očitno neizogibne. Ampak, risanka je dovolj skulirana, da je videti, kot da s tem nima problemov in da ji to pravzaprav predstavlja le še dodaten poligon izzivov. Produkt je izjemna risanka, ki vas bo zagotovo navdušila in ki si jo boste zaradi čarobnosti želeli ogledati večkrat. Pa saj je bilo to od Lucy Liu, Americe Ferrere in Jesseja McCartneyja tudi pričakovati, kajne?

Ocena: 4/5

  • Share/Bookmark

V žrelu pekla

13.08.2009

(Drag Me to Hell, 2009. Igrajo: Alison Lohman, Justin Long, Lorna Raver, Dileep Rao, David Paymer, Adriana Barraza, Chelcie Ross, Reggie Lee, Molly Cheek, Bojana Novakovic. Režija: Sam Raimi. Žanr: Grozljivka.)

Grozljivka, ki je nabita z akcijo in res zadane, a je hkrati zelo povprečen ameriški izdelek

Za Sama Raimija, tipa, ki je na svet spravil izjemno brutalno grozljivko Evil Dead ter njeno nadaljevanje Evil Dead II, so mnogi pričakovali, da bo kar lepo do konca ostal v tem svojem ”začetnem” žanru, se pravi grozljivki. Pravzaprav gnusljivki, če smo bolj natančni, saj so nekateri prizori v zgoraj omenjenih hitih naravnost … No, kar poglejte si filma, pa boste videli, o čem je govora. Pa so se zmotili. Raimi je leta 2002 v kinematografe butnil enega izmed najuspešnejših adaptacij stripa na platno in sicer Spider-Mana. S Tobyjem Maguirejem in Kirsten Dunst v glavnih vlogah je bil popoln zadetek, ki je v blagajnah pustil milijone in milijone ameriških zelencev … No, druge adaptacije drugih stripov tudi. Enaka zgodba se je ponovila leta 2004 in 2007, ko sta sledila še Spider-Man 2 in 3. Tako velja trilogija Človeka-pajka ena izmed najuspešnejših kadarkoli. Medtem so bili Raimovi Živi mrtveci iz leta ‘81 ter ‘87 kolikor toliko pozabljeni. Za to, da bi še kdaj posnel kakšen horror-flick, je bila tudi majhna verjetnost. Zato je bilo tudi leto 2009 zanj prelomno leto. Kar nenadoma so vsi govorili o novi Raimovi stvaritvi, ki naj bi prihajala v kinematografe in naj bi bila po žanru … grozljivka! Točno, očitno se je Sam res želel vrniti k svojim koreninam, saj so se mu z grozljivkama odprla vrata v prelestni svet Hollywooda. Kmalu so strani, kot je Coming Soon, Shock Till You Drop in druge, izdale še igralce ter naslov. Drag Me to Hell. Pomenljiv naslov, ki so ga v slovenščino prevedli kar v V žrelu pekla. Okej, toliko o neučakanosti pri tem kultnem filmu. Sedaj pa o sami zgodbi. Ta se vrti okoli mlade bančne uslužbenke, Christine Brown, ki naj bi za napredovanje v službi, zavrnila prošnjo ciganske starke Sylvie Ganush. S tem si nakoplje ciganski urok, ki obeta, da bo po treh dneh mučenja in zajebavanja z demoni, ki prihajajo naravnost iz hudičevega žrela, pristala ravno tam – v žrelu pekla. In seveda, ker je Christine mlada, zadovoljna z življenjem in ker želi pokazati stari kuzli, da jo lahko premaga, se na vse kriplje bori, da bi premagala urok in rešila svoje življenje. Film nam ne ponudi neke ekstra izjemne zgodbe, ki bi nas presenetila, ali pa bi bila zelo izvirna, kar od Raimija ne bi pričakovali. Akcija je super, saj je stalno prisotna, komični vložki včasih prisiljeni, a vseeno delujejo, igralci pa vrhunski. Sicer je res, da pri Lohmanovi opazimo malce šepanja tu in tam, a to zakrija odlična igra Raverjeve. Efekti so po pričakovanju super, končni preobrat, ki seveda mora biti, pa prav tako tak, da zadane. Kljub perfekciji, katere občutek se je Raimi trudil doseči, pa se ne moremo otresti občutka, da smo vse to nekje že videli. A, ko že govorimo o carju, kot je Raimi … mu oprostimo.

Ocena: 4/5

  • Share/Bookmark

Mravlje

12.08.2009

(Destination: Infestation, 2007. Igrajo: Jessalyn Gilsig, Antonio Sabato Jr., Serge Houde, Karen Holness, Matt Bellefleur, Matthew Harrison, Emily Tennant. Režija: George Mendeluk. Žanr: Triler.)

Hočem svojih 90 minut nazaj!!!

Glede na uvodne sekvence, ki nam jih prikaže TV-film Mravlje, menimo, da je pred nami še en film, kjer pustimo možgane na pašo, kjer je večina prizorov in zgodb nemogočih in popolnoma neverjetnih, a vseeno zabavnih in še en film, kjer glavno vlogo prevzame podivjana živalska vrsta, ki se zapiči v skupino ljudi, kakor, da so eden in edini izvor hrane na tem planetu. To smo videli v Kongu, to smo videli v sicer odlični Anakondi, to smo videli v Kačah na letalu in v drugih “horror” filmih, katerim pa je večinoma spodletelo. Prizor na začetku, kjer vidimo polno gomazečih rdečih mravelj, ki so kakor kakšno človeško pleme, ki se bori za preživetje nekje sredi tropskega deževnega gozda je z dokumentarnega vidika osupljiv. Tudi nadaljevanje ni ravno za v koš. A vse od 20 minute filma, ko se pravo dogajanje šele začne, gledamo pravo sranje. Pravzaprav je najbolje, da nadaljevanja sploh ne gledamo in si ga le zamislimo, saj bo tudi tako boljši od tistega, ki ga boste videli v resnici. Film ima sicer za TV-proračun odlične posebne učinke, od začetnega napada mravelj, ko te uhajajo iz luknje v trebuhu nekega tipa, hude mravljice pa so videti prav tako izjemno. A zgodba ima veliko hib. Od scenarija in nekaterih igralcev, do poskusa parodije na Snakes on a Plane. Vse to žalostno propade in v čakanju na konči zaključek, ki bi lepo “zaobjel” celoto, ne dobimo ničesar. Še poljuba med glavnima igralcema ne! Dajte no, jasno je, da je Antonio Sabato Jr. primeren le za takšne slabe živalske filme, kot so še denimo Shark Hunt. A, in da ne pozabim, rimejk Maturantskega plesa bi za zaključni spin-off proti Destination: Infestation dobil oskarja. Kaj enega – enajst! Skratka film, ki ga boste le s težavo prebavili.

Ocena: 1/5

  • Share/Bookmark