Recenzije filmov

(Lake Placid, 1999. Igrajo: Bill Pullman, Bridget Fonda, Oliver Platt, Brendan Gleeson, Betty White, David Lewis. Režija: Steve Miner. Žanr: Komična grozljivka.)

Ko krokodil napade, se smejte

Ko so leta 1997 posneli Anakondo skupaj z Jennifer Lopez, Ice Cubeom ter Jonom Voightom v glavnih vlogah, je bilo jasno, da je nekdo moral ponoviti tak uspeh filma. Ker se niso odločili za sequel Anakonde, so se pač spravili na krokodile, vnovič našli zvezdniško zasedbo (Fonda, Gleeson, White) ter posneli izjemno zabavno grozljivko o Mirnem jezeru. Ja, res je, tudi ta je zadetek v polno. Film, nabit z akcijo, ki se tu in tam ustavi na kakšni nepozabni šali, ki temelji na vrhunski igri Bridget Fonda, a tam zopet ne čaka toliko, da bi se film razvlekel, ali celo postal dolgočasen. Igralcem so vse vloge naravnost pisane na kožo, od bolj stranskih vlog je posebej pohvalna Whiteova, za katero bi lahko rekli, da si je vlogo v filmu Snubitev pridobila ravno s tem filmom. Bridget Fonda igra Kelly Scott, zaposleno v muzeju, ki jo pošljejo na Mirno jezero, saj je tam nekaj dobesedno pregriznilo potapljača. To je na lastne oči videl godrnjavi šerif Hank in tu se zgodba prične. Komičnost je prisotna na vseh ravneh – najbolj pa je opazna in pohvalna na iskrivih citatih in dialogih, ki so hkrati eni najboljših v svetu hollywoodskih filmov. Film se ponaša tudi s svojo brutalnostjo – s tem mislim seveda predvsem na uvodno sekvenco, pa tudi z veliko količino akcije, ki se lahko kosa s prej omenjeno Anakondo. Poslastica, ki dokaže, da je film lahko napet tudi brez Lopezove.

Ocena: 5/5

(Slumdog Millionaire, 2008. Igrajo: Dev Patel, Saurabh Shukla, Anil Kapoor, Freida Pinto, Irrfan Khan. Režija: Danny Boyle in Loveleen Tandan. Žanr: Romantična drama.)

Tako izjemno in čudovito posnet film, da ga ne opiše nobena recenzija

Res je, trditev, ki sem jo zgoraj odebelil drži. In še kako. S tem se bo strinjala večina. Tista, ki ne mara filmov in tista, ki jih. Tisti, ki gledajo drame in tisti, ki jih ne. Tisti, ki so mu dali oskarja, pa tudi tisti, ki mu ga niso. Vsi. Zadel bo tudi trdosrčne, saj je odlična mešanica izjemne zgodbe, prepletene s svetovno znano TV-igro, ki jo je pri nas vodil skulirani Jonas, ter igre obeh glavnih igralcev, tako Deva Patela v vlogi Jamala Malika kot tudi Freide Pinto v vlogi njegove ljubezni, Latike. V dveh urah film pove toliko, kot ni še nobena filmska stvaritev do sedaj. Seveda pa ni nič popolno; verjeli ali ne, ima tudi Revni milijonar eno veliko napako. Okej, večina ljudi se res lahko poistoveti z dejstvom, da je bilo vsako vprašanje povezano z življenjem Jamala Malika, a to, da so bila le-ta postavljena v kronološkem vrstnem redu, je malce absurdno. Pretirano. Privlečeno za lase. A kot sem že rekel, izjemna mešanica romantike, drame in akcije to odtehta.

Ocena: 5/5

(Homeward Bound II: Lost in San Francisco, 1996. Igrajo: Robert Hays, Kim Greist, Kevin Chevalia, Veronica Lauren, Benj Thall. Režija: David R. Ellis. Žanr: Pustolovska komedija.)

Nadaljevanje, ki mu manjka iskrica originala

Tri leta po prvi Poti domov, so seveda morali posneti še njeno nadaljevanje. Kakopak imamo tudi v temle Senco, Srečka in Frfro, ki se tokrat, kot se je Kevin izgubil v New Yorku v nadaljevanju Sam doma, izgubijo na letališču, na poti v San Francisco. Predstavljajte si torej veliko, ameriško mesto ter tri izgubljene živalce, ki so že preživele eno pot domov. Kaj dobimo? Kaos, seveda. To je bilo jasno tudi režiserju Davidu R. Ellisu in si je za okolje izbral ravno San Francisco. In pozor, to ni nek neznan režiser; govorimo o človeku, ki je kasneje ‘zakrivila’ Brez povratka 2 in 4 ter Kače na letalu. A kaj, ko se v temle filmu tega ne vidi. Okej, dialogi so zabavni in še vedno za nasmejat, a kaj ko je vse skupaj razvlečeno, dolgočasno in preveč osredotočeno na en kraj – tista misel in ideja o kaosu, ki precej spominja na King Konga, po tem, ko zaide v mesto, se izgubi in tako razvodeni celo zgodbo. Če je znal original izkoristiti poligon narave, ga tale ne zna – zgodba bi se lahko odvijala v kateremkoli mestu, kar pomeni, da je tisti San Francisco le hakeljc v originalnem naslovu, za večji zaslužek v kinematografih. Kar je manjkalo prvemu, drugi ima. In kar ima prvi, drugi nima. Rezultat je gledljiv film, ki pa mu do prvenca manjka še veliko več.

Ocena: 3/5

(Homeward Bound: The Incredible Journey, 1993. Igrajo: Don Alder, Ed Bernard, Kevin Chevalia, Anne Christianson, Ted D’Arms. Režija: Duwayne Dunham. Žanr: Pustolovska komedija.)

Prisrčen film o treh domačih ljubljenčkih, ki se izgubijo v divjini, na svoji dolgi poti domov

Jasno je, da ko filmarji naletijo na kakšno dobro idejo za snemanje filma, jo vsi takoj pograbijo in skušajo narediti najbolj znamenitega, ali pa vsaj najuspešnejšega. Tako je tudi s tako imenovanimi ‘živalskimi filmi’. Ti so že dolgo časa v krizi. Čisto vsak na koncu izpade kot polomija, namenjen le površinski zabavi – spomnimo se Čivave iz Beverly Hillsa, Beethovena, Air Buda in ostalih. Pa odmislimo Anakondo in denimo Čudežno mrežo, ki sta diamanta v množici teh. Čisto vsi imajo glavno napako – mislijo, da je govoreča žival dovolj, da bo film zadovoljil pričakovanja gledalcev. A vsi pozabljajo na (vsaj pri nas) skoraj prezrta filmska dvojčka Pot domov in njegovo nadaljevanje. To je bil prelomni film za živalske filme – celo eden redkih, pri katerem živali nimajo računalniško animiranih gobčkov, da bi se premikali skladno s sinhronizacijo. Pri tem filmu je namreč poleg tega pohvalno prav vse. Igra glavnih igralcev, dresura živalc, iskrivi dialogi, sinhronizacija in prečudovita narava, ujeta v objektiv. Tu so seveda tudi dramatičnost, razlike med karakterji dveh psov ter mačke (Senca, Srečko in Frfra), kar pripelje do mnogih komičnih situacij in seveda sama zgodba. Ta je na videz preprosta – a kmalu ugotovimo, da nudi priložnost za izjemne zaplete, napetost, preobrate in za izvrsten poligon, ki nam pokaže vse presežke živalskih filmov. Senca, Frfra in Srečko ostanejo čez počitnice na kmetiji pri prijateljici njihovih lastnikov, a seveda to dojamejo drugače. Mislijo, da jih hočejo zapustiti. Zato pobegnejo in si skušajo skozi gorovja in gozdove utreti pot nazaj domov nevedoč, da na njih preži lepo število nevarnosti. Seveda Duwayne Dunham izkoristi vsi – od smrtonostnih slapov do razjarjenega medveda, kar mu vse uspe s skoraj ničelno uporabo računalniške animacije. Briljantna filmska poslastica za konec tedna v krogu družine.

Ocena: 4/5

BREZ POVRATKA

(Final Destination, 2000. Igrajo: Devon Sawa, Ali Larter, Kerr Smith, Seann William Scott, Tony Todd. Režija: James Wong. Žanr: Grozljivka.)

Eden boljših trilerjev leta 2000, katerega glavni adut je špricanje krvi

Ocena: 4/5

BREZ POVRATKA 2

(Final Destination 2, 2001. Igrajo: Ali Larter, A. J. Cook, Michael Landes, David Paetkau. Režija: David R. Ellis. Žanr: Grozljivka.)

Izjemno uspešno nadaljevanje, tako v smislu količine krvi, kot tudi v smislu zgodbe

Ocena: 4/5

BREZ POVRATKA 3

(Final Destination 3, 2006. Igrajo: Mary Elizabeth Winstead, Ryan Merriman, Kris Lemche, Alexz Johnson, Sam Easton. Režija: James Wong. Žanr: Grozljivka.)

Nadaljevanje, ki je bilo posneto le za dobiček, a je bilo celo uspešnejše od prvega dela

Ocena: 3/5

BREZ POVRATKA 4 3D

(The Final Destination, 2009. Igrajo: Bobby Campo, Shantel VanSanten, Nick Zano, Haley Webb, Mykelti Williamson, Krista Allen. Režija: David R. Ellis. Žanr: Grozljivka.)

Eden najslabših delov franšize na nivoju zgodbe in eden najboljših na nivoju ekstremnosti krvavih prizorov

Ko so nam napovedali, da bodo tri leta po zadnji epizodi Brez povratka posneli še eno, so fani in seveda tudi ostali zainteresirani popolnoma ponoreli. Govorimo namreč o eni najboljših trilogij v svetu grozljivk vseh časov in nadaljevanje seveda obeta. Ko so v medije še pricurljali podatki, da bo štirica v 3D in da jo bo režiral kar režiser enega najboljših delov, torej Brez povratka 2, se je baza tistih, ki si bodo film zagotovo ogledali, še povečala. Zdaj pa k zgodbi. Ta se začne izjemno. Nesreča na avtomobilski dirki je skoraj tako spektakularna kot prometna nesreča v dvojki, uvodni napisi, ki jih spremljajo prizori najbolj pomembnih smrti serije, pa so udarni in efektivni. Od takrat naprej pa gre z zgodbo le še navzdol – a, na srečo, gre akcija in litraža krvi navzgor. Seveda govorimo o tem, da vsakih deset minut kdo umre, vsakih dvajset pa Nick O’Bannon (Bobby Campo) doživi vizijo. 3D učinki so izjemni, ne motijo gledalca in ne utrudijo oči, saj za to poskrbi ves čas prisotna akcija in napetost, ki nas potisneta na robove naših sedežev. Priznajmo, zgodba je na podnju. Na tleh. Kajti tokrat je celo ni – gre le za pobijanje najstnikov, ki je dolgotrajno in mučno v pozitivnem smislu. A film zagotavlja, da bo vsaka naslednja nesreča s smrtnim izidom še bolj spektakularna od prejšnje, nakar dobimo triler, ki vam bo jemal sapo bolj kot katerikoli del te serije.

Ocena: 4/5

(Scary Movie 3, 2003. Igrajo: Anna Faris, Charlie Sheen, Regina Hall, Pamela Anderson, Jenny McCarthy, Simon Rex. Režija: David Zucker. Žanr: Parodija.)

Tretji del franšize, ki je skorajda boljši od obeh prvih skupaj

David Zucker je človek, ki si zagotovo zasluži velik aplavz. Je namreč režiser, ki mu je uspelo potegniti Filme, da te kap iz dna. Iz dreka. Zakaj? Ker sta to prva dela tudi bila. Sedaj pa se je to spremenilo. Imamo namreč nove filme, iz katerih se je treba zafrkavati, zopet imamo super Farisovo in seveda slovito Pamelo Anderson. Vse, kar je manjkalo prvima deloma, je tu popravljeno, nadomeščeno, ali pa vsaj tako zakrpano, da je neopazno. Tu in tam še najdemo kakšno nevmesno, dosti butasto in neumno šalo, a vseeno lahko naštejemo kar nekaj cvetk, ki so naredile tretji del Filma, da te kap enega najboljših. Tokrat je Cindy Campbell, tako kot je bila Naomi Watts v Krogu, televizijska novinarka, ki hoče raziskati skrivnostne žitne kroge in nenavadno videokaseto, ki je povezana z dekletom Tabitho, ki so jo potisnili v vodnjak. Potem so tu še vesoljci in seveda predsednik Amerike. A, pa tudi Michael Jackson. Šala na njegov račun se zdi sicer danes zaradi okoliščin malce neslana, pa vseeno dovolj provokativna. Ravno tako kot kratek skeč Denise Richards, v katerem je morala pač umreti. Na dramatičen, zabaven in smešen način. Nov režiser, nove šale in stara Farisova. Dovolj, da Scary Movieju 3 odpustimo tistih nekaj napak, ki si jih privošči.

Ocena: 4/5

(Scary Movie 2, 2001. Igrajo: Anna Faris, James Woods, Marlon Wayans, Christopher Masterson, Shawn Wayans, Regina Hall, Tori Spelling, Kathleen Robertson. Režija: Keenen Ivory Wayans. Žanr: Parodija.)

Več seksa, več sramote, več Wayansov in več slabih parodij

Ko je leta 2000 Film, da te kap postal svetovni fenomen, eden izmed najbolj priljubljenih in najbolj znanih parodij med najstniki, zaradi katerega so se le ti naučili, kaj beseda parodija pravzaprav sploh je, so seveda morali prekršiti obljubo, ki so jo med drugimi dali v prvencu. Seveda to leti na No sequels. Jasno, da velik zaslužek kar kliče po nadaljevanju! Dajte no, saj so pozabili na še kar nekaj dobrih grozljivk in popularnih filmov, ki morajo priti na tapeto – Izganjalec hudiča, Hiša strahov in druge. Pa seveda Charliejevi angelčki in legendarni Titanik in podobni. A kaj, ko tudi drugemu delu manjka svežine in tiste nekaj svobode od pretiranih prizorov, ki vključujejo seks – tokrat je eden celo huronsko smešen in posrečen. Jasno, da mislim seks Spellingove z duhom, gospodarjem zaklete hiše. Zgodba je dovolj trapasta, kot je bila v prvem delu. Cindy Campbell se odpravi v zakleto hišo, kjer se spoprijatelji še z nekaj drugimi vrstniki, s katerimi postanejo poskusni zajčki malce utrganega profesorja. Zopet je to odličen poligon za Titanik v seksi preobleki, travo v velikosti Godzille, ki je željna maščevanja, zbadanje na račun podobnosti ogromnega portreta ter Farisove, pa tudi za potrebnega duha, ki je moral na seks čakati zagotovo kakšnih 300 let. A, najde se tudi prostor za nadležno papigo, ki ne bi spadala niti v kakšen otročji film, kaj šele v odraslega. Nekaj šal je dobrih, nekaj porazno slabih in nevrednih besed. Rezultat je enako uspešno nadaljevanje, ki pa ne prinaša nikakršnih posebnih presežkov.

Ocena: 3/5

(Scary Movie, 2000. Igrajo: Anna Faris, Regina Hall, Marlon Wayans, Carmen Electra, Shannon Elizabeth. Režija: Keenen Ivory Wayans. Žanr: Parodija.)

Parodija, ki bo všeč le s podivjanimi hormoni napolnjenim najstnikom

Zlate dobe parodij že zdavnaj ni več. To vam bodo zatrdila, potrdila in dala vedeti večina filmskih strokovnjakov in privržencev. In pa seveda tale film. Scary Movie, ki je bil posnet v novi mileniji, nakazuje, kam se odvija današnja mladina. Na mladih pa svet stoji, kar pomeni, da smo v hudem sranju. Zgodba gre nekako takole. Po umoru priljubljene srednješolke skupina njenih prijateljev ugotovi, da so postali tarča obsedenega in malce zaostalega morilca, ki je pokončal tudi njihovo prijateljico. Ta pozna njihove najgloblje skrivnosti (to kar kliče po Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje, kajne?), sape pa mu ne pomanjka niti po maratonskem teku po stopnicah, med katerim mu Cindy Campbell pod noge vrže kar svojo babico (ja, psiho je tako spreten kot je bil v Kriku). Seveda je tu veliko lukenj, v katerih je prostora za gigantske količine sperme, ubijalske penise, in ostale šale, ki se tičejo seksa, česar se Film, da te kap kar ne more otresti. In to je njegova glavna napaka. Misli, da je parodija nekaj, kar glavnine drugih filmov spreminja v neumnosti in traparije, a to ni res. Parodija bi morala na smešni način pokritizirati očitnost in ostale stereotipe današnje družbe, ki se izjemno odsevajo ravno v filmski kulturi. A ne. Kajti, pozor, ciljna publika Filma, da te kap, so namreč najstniki, ki ne morejo brzdati svojih podivjanih hormonov na vrhuncu svoje pubertete. Resda kdaj pa kdaj filmček zadane terno in si za podlago izbere ravno največje uspešnice prejšnjih časov, pa mu to ne pomaga ravno veliko. Kljub vsemu dobimo povprečen, tu in tam dolgočasen ter nadvse vulgaren izdelek, ki ga lahko mirne duše tudi prespite.

Ocena: 3/5

(The X Files: I Want to Believe, 2008. Igrajo: David Duchovny, Gillian Anderson, Amanda Peet, Billy Connolly, Xzibit, Mitch Pileggi, Callum Keith Rennie. Režija: Chris Carter. Žanr: ZF-triler.)

Film, ki je pripis ‘Dosjejev X’ rabil le zato, da mu uspe priti v kinematografe

Dosjeji X, znanstvenofantastična serija, ki je nastala leta 1993 in se potem obdržala dobrih 9 sezon, je po mnenju večine strokovnjakov (da, tudi IMDB-ja, kjer je dosegel neverjetno povprečno oceno 9,1) ena najboljših posnetih serij. Kateregakoli žanra, seveda. Na Dosjeje X so bili mahnjeni vsi. Prav tako na pošasti in vesoljce, ter na napis “Resnica čaka” na začetku vsake uvodne sekvence epizode. In seveda, tudi na obe glavni vlogi, malce zateženega, a precej igrivega in tu in tam celo otročjega Mulderja (nekakšnega sorodnika dr. Housea), ter njegovo partnerico, malce zadržano, a precej brihtno in iznajdljivo Scullyjevo. Serija je tako, vključno z uvodno glasbo, ki še danes marsikomu služi za zvonenje telefona, postala pravi fenomen svojega časa. Kot so danes denimo Razočarane gospodinje, Zdravnikova vest, ali pa Skrivnostni otok. In seveda je logično, da bo serija dožila svojo transformacijo v filmski jezik. To se je prvič zgodilo leta 1998 in sicer zelo uspešno. Takrat so množice drle v kinematografe, da bi videle svoje popularne marsovčke še na velikem platnu. A to ni bilo dovolj. Po še vedno uspešnih 9 sezonah, ko je bilo serije že konec, so se lani odločili posneti še eno adaptacijo, ki pa se ne prodaja kot “nadaljevanje oz. sequel” prvega filma. Je pač samostojen film, ki ima slučajno naslov Dosjeji X in v katerem slučajno igrajo vse znane face – od Duchovnyja do Andersonove. Ampak težava je v tem, da se film dejansko obnaša tako – kot da ne bi spadal v serijo. In pozor, režiser je nihče drug kot sloviti Chris Carter, ki je režiral čisto vsako epizodo originalne serije. Zakaj pozor? Ker je videti, kot da tip v življenju ni videl epizode Dosjejev X. Ker se obnaša, kot da so Dosjeji X pravzaprav malce zmešana kopija Na kraju zločina in da so pomotoma noter vstavljali še razne pošasti. In to kar 201-krat, kolikor je pač serija trajala. Zgodba pa gre takole. Spet imamo Mulderja in Scullyjevo, ki pa sta šla vsak svojo pot – ona je postala zdravnica, on porablja dni, zaprt doma, kjer se poigrava s članki iz časopisov ter svinčniki. Zopet ju združi ljubezen do dosjejev x, ko izgine ena izmed agentk FBI. V preiskavo se vključi še pedofilski duhovnik, ki trdi, da ima vedeževalske sposobnosti. Ja, okej, zgodba morda malce spominja na naše dosjeje, a to ni to. Celo v običajni epizodi je bilo več nadnaravnega kot imamo tu. Dajte no, mislite, da bo prave privržence zadovoljila odsekana freaky glava, ki lahko odpira oči? Klišejsko. Videno. A dovolj napeto, da je dobro. In seveda, dovolj napeto, da zakrije dejstvo, da so se filmarji zmotili, ko so naslovu filma dodali še dosjeje X.

Ocena: 3/5

HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI

(Harry Potter and the Sorcerer’s Stone, 2001. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Richard Harris, Maggie Smith, Robbie Coltrane. Režija: Chris Columbus. Žanr: Pustolovski fantazijski družinski film.)

Film, ki ga tu in tam malce zmatra neutečenost igralcev, a mu vseeno uspe obdržati tisto skrivnostnost in čar, s katerim nas takoj privabi k ogledu

Ocena: 4/5

HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI

(Harry Potter and the Chamber of Secrets, 2002. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Wattson, Bonnie Wright. Režija: Chris Columbus. Žanr: Pustolovski fantazijski družinski film.)

Še bolj dodelana akcija in uroki kot v originalu

Ocena: 4/5

HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA

(Harry Potter and the Prisoner of Azkaban, 2004. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Richard Griffiths, Maggie Smith. Režija: Alfonso Cuaron. Žanr: Pustolovski fantazijski družinski film.)

Film, ki skorajda pozabi na lorda Voldemorta in ki končno preraste na bolj odraslo, temno stran, hkrati pa eden izmed tistih, ki vsebuje največ črnega humorja

Ocena: 5/5

HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH

(Harry Potter and the Goblet of Fire, 2005. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Timothy Spall, Mark Williams. Režija: Mike Newell. Žanr: Pustolovski mladinski film.)

Odličen adrenalinski tobogan po pasteh in nalogah, ki čakajo na Harryja v čarovniškem turnirju – Žaga v mladinski preobleki

Ocena: 5/5

HARRY POTTER IN FENIKSOV RED

(Harry Potter and the Order of the Phoenix, 2007. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Harry Melling, Richard Griffiths. Žanr: Mladinska srhljivka.)

Vizualno izjemen kos Harryjeve franšize, ki pa v sijaju prejšnje epizode zbledi

Ocena: 3/5

HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI

(Harry Potter and the Half-Blood Prince, 2009. Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Alan Rickman, Bonnie Wright, Tom Felton, Maggie Smith, Helena Bonham Carter, Timothy Spall. Režija: David Yates. Žanr: Pustolovska srhljivka.)

Epizoda na ravni tretjega in četrtega dela

Ko so Potterjevi fani, tisti goreči in tisti malo manj zavzeti, izvedeli da filmarji premikajo premiero šestega dela za slabo leto, so pobesneli. Se jim je strgalo. Scufalo. Le kako se jim ne bi, ko pa je Polkrvni … pardon, Princ mešane krvi, eden izmed najbolj pričakovanih epizod Harryja in njegove druščine. V tem delu se namreč zgodi marsikaj. Smrt še enega pomembnega karakterja, ter razkritje Princa. Sodelavci Voldemorta, torej Jedci smrti, so v porastu, a je kamera večinoma skoncentrirana na izjemno Heleno Bonham Carter, ki spretno interpretira zmešano privrženko, ki je očitno v transu. To je tudi leto, ko se med naše prijatelje vrine ljubezen, ljubosumje in ko se že tako trdno prijateljstvo še ojača. Na vse to s(m)o morali čakati še kar leto, kar ni bilo malo. Sam sem se, priznam, bal, da bo tudi tale, ki prihaja, polomija kot je bil peti del, pa to hvalabogu ni. Pred nami je namreč eden najboljših epizod, del, ki prikaži Voldemortovo preteklost skupaj s Harryjevo. Kjer ga prvič vidimo kot običajnega človeka. Kjer smo soočeni z mešanico mladinskega filma, grozljivke, akcije, trilerja, romance, drame in še mnogo podobnih žanrov. Rezultat je seveda očiten. Radcliffe je uigran, Grint je tokrat v središču pozornosti, pa tudi Watsonova ne zaostaja za njima. Vse tole je izguba besed – dovolj je, da povemo, da tole nadaljevanje poseka prejšnjih pet skupaj in da bi bilo čisto lahko samostojen film.

Ocena: 5/5